Razumevanje, kdaj in kako dojenčki razvijejo občutek samega sebe, je fascinantno področje otroške psihologije. Samozavedanje, razumevanje, da posameznik obstaja kot posameznik, ločen od drugih, se začne pojavljati v otroštvu in se še naprej razvija v otroštvu. Prepoznavanje teh zgodnjih kazalcev omogoča staršem in skrbnikom, da podpirajo otrokovo kognitivno in čustveno rast. Ta članek raziskuje ključne mejnike in vedenja, ki signalizirajo razvoj samozavedanja vašega otroka.
Rougeov test in samoprepoznavanje
Klasičen poskus za oceno samozavedanja je test rdečila. To vključuje nanos madeža rdečila (ali kakršnega koli opaznega znamenja) na otrokov obraz, ne da bi on vedel. Nato otroka postavimo pred ogledalo. Če se otrok dotakne lastnega obraza in poskuša odstraniti znamenje, to pomeni, da prepozna odsev kot sebe. To se običajno zgodi okoli 18. meseca starosti.
Pred to starostjo lahko dojenčki preprosto obravnavajo odsev kot drugega otroka. Lahko se nasmehnejo, blebetajo ali celo iztegnejo roko, da bi se dotaknili “drugega” otroka v ogledalu. To vedenje kaže na družbeni interes, ne pa nujno na samopriznanje.
Uspeh preizkusa rdečila je pomemben mejnik. Dokazuje kognitivni preskok v razumevanju lastne fizične oblike.
Uporaba zaimkov: “jaz” in “moje”
Način, kako otrok uporablja zaimke, lahko kaže tudi na razvoj samozavedanja. Približno v času, ko začnejo opravljati preizkus rdečila, otroci začnejo uporabljati “jaz” in “moje”, da se nanašajo na sebe in svoje imetje. Ta jezikovni premik je pomemben korak.
Sprva se lahko otroci sami imenujejo po imenu. Na primer, otrok lahko reče: “Lily hoče igračo.” Prehod na uporabo “jaz” ali “jaz” dokazuje razumevanje sebe kot posebnega posameznika.
Podobno posesivni zaimek “moje” odraža občutek lastništva in ločenosti. Kaže, da razumejo koncept pripadnosti in lastne identitete v odnosu do predmetov.
Razumevanje čustev in empatije
Ko se samozavedanje poveča, začnejo dojenčki razumeti lastna čustva in posledično tudi čustva drugih. Ta naraščajoča empatija je ključni pokazatelj družbenega in čustvenega razvoja. Opazovanje, kako se otrok odziva na čustva drugih, omogoča vpogled v njihovo samorazumevanje.
Na primer, dojenček, ki tolaži drugega otroka, ki joka, izkazuje empatijo. To pomeni, da lahko prepoznajo stisko drugega otroka in se z njo povežejo. To zahteva določeno stopnjo samozavedanja, da bi lahko razlikovali svoje občutke od drugih.
Dojenčki začnejo kazati tudi širši razpon čustvenih izrazov. Izraziteje lahko pokažejo veselje, žalost, jezo in razočaranje. Ta čustvena kompleksnost odraža globlje razumevanje njihovih notranjih stanj.
Imitacija in igranje vlog
Posnemanje je temeljni vidik učenja in razvoja. Ko se dojenčki bolj zavedajo samega sebe, postaja njihovo posnemanje bolj prefinjeno. Začnejo posnemati ne le dejanja, ampak tudi vloge in vedenja, ki jih opažajo pri drugih. To je tesno povezano s samorazumevanjem.
Na primer, malček se lahko pretvarja, da kuha večerjo kot njegov starš, ali govori po telefonu igrači, kot je videl, da to počne odrasel človek. To igranje vlog pomeni, da ponotranjijo in razumejo različne vloge in identitete.
S posnemanjem dojenčki raziskujejo in definirajo svoj lastni občutek. Preizkušajo različne načine bivanja in razumevanja svojega mesta v svetu. To je ključni del razvoja močnega občutka identitete.
Trajnost in samokontinuiteta objekta
Trajnost objekta, razumevanje, da predmeti še naprej obstajajo, tudi ko so izven vidnega polja, je predhodnik samozavedanja. Razvije se prej kot samoprepoznavanje, vendar je bistveno za razumevanje sebe kot neprekinjene entitete. To razumevanje je ključnega pomena za oblikovanje stabilnega občutka sebe.
Ko dojenček razume, da igrača še vedno obstaja, tudi če je skrita pod odejo, razvije kognitivno osnovo za razumevanje, da tudi ona sčasoma obstaja. Ta koncept samokontinuitete je bistven za razvoj kohezivne identitete.
Brez stalnosti predmeta bi bilo težko dojeti idejo konsistentnega jaza. Sposobnost spominjanja preteklih izkušenj in predvidevanja prihodnjih sloni na tem temeljnem razumevanju neprekinjenega obstoja.
Odzivanje na njihovo ime
Eden najzgodnejših znakov razvoja samozavedanja je otrokova sposobnost prepoznavanja lastnega imena in odzivanja nanj. To se običajno pojavi v starosti od 6 do 9 mesecev. Kaže, da začenjajo povezovati določen zvok s svojo identiteto.
Ko dojenček stalno obrača glavo ali vzpostavlja očesni stik, ko ga kličejo po imenu, to pomeni, da razume, da se ime nanaša nanj. To je ključni korak pri razvoju občutka sebe.
Starši lahko to spodbudijo s pogosto uporabo otrokovega imena na pozitiven in privlačen način. To otroku pomaga, da svoje ime poveže s pozitivnimi interakcijami in vzpostavi močnejšo povezavo s svojo identiteto.
Razumevanje osebnega prostora
Razvoj samozavedanja vključuje tudi razumevanje koncepta osebnega prostora. Ko dojenčki rastejo, začnejo razumeti meje lastnega telesa in prostora, ki ga zaseda. To razumevanje je bistveno za interakcijo s svetom okoli njih.
Na primer, malček se lahko upira dotikanju ali premikanju brez njegovega soglasja. To pomeni, da se zavedajo svojega telesa in prostora, ki ga zaseda, ter da imajo pravico do nadzora nad njim. To je znak naraščajoče avtonomije in samozavedanja.
Starši lahko podpirajo ta razvoj tako, da spoštujejo otrokov osebni prostor in prosijo za dovoljenje, preden se ga dotaknejo ali premaknejo. To otroku pomaga razviti občutek lastništva nad lastnim telesom in prostorom.
Pogosto zastavljena vprašanja
Kdaj se pri dojenčkih običajno razvije samozavedanje?
Samozavedanje se začne postopoma pojavljati v otroštvu, pomembni mejniki pa se zgodijo okoli 18. meseca starosti. Rouge test se pogosto uporablja za oceno samoprepoznavanja na tej stopnji.
Kaj je preizkus rdečila in kako kaže na samozavedanje?
Preizkus rdečila vključuje nanos madeža rdečila na otrokov obraz in opazovanje njegove reakcije pred ogledalom. Če se otrok dotakne lastnega obraza, da bi odstranil znamenje, to pomeni, da prepozna odsev kot sebe, kar kaže na samozavedanje.
Kako je jezikovni razvoj povezan s samozavedanjem pri dojenčkih?
Uporaba zaimkov, kot sta “jaz” in “moje”, kaže na naraščajoče razumevanje sebe kot posebnega posameznika. Ta jezikovni premik pogosto sovpada z drugimi kazalniki samozavedanja.
Kakšno vlogo ima empatija pri razvoju samozavedanja?
Empatija, sposobnost razumevanja in delitve čustev drugih, je tesno povezana s samozavedanjem. Prepoznavanje in odzivanje na čustva drugih zahteva razumevanje lastnega čustvenega stanja in njegovo razlikovanje od drugih.
Kako lahko starši podprejo razvoj samozavedanja pri svojih dojenčkih?
Starši lahko podpirajo samozavedanje s pogosto uporabo otrokovega imena, spodbujanjem posnemanja in igranja vlog, spoštovanjem njihovega osebnega prostora ter spodbujanjem čustvenega izražanja in razumevanja.
